Neve, Neve, Neve ...

Pada počasi in pokrije vse v skoraj neresnični tišini, pokrije stvari, pokrije vsako žalost in nas popelje v drugo dimenzijo, kjer nam Narava, ki nam toliko jemlje, še več želi podariti z dejanjem, ki ni sočutno, temveč čarobno.

Obrneš obraz proti nebu in se popolnoma predaš novemu, ki prihaja, ta bela in rahla odeja, tako sveža, spremeni vidno in odpre vrata v drugačen svet, ki ga upanje spremeni v skoraj otipljive sanje.

Bela barva, ki vse prekriva, v nas vzbuja občutke čistosti in ekstaza se spremeni v veselje.

Veselje do življenja, veselje do izkušenj, ki se vsako leto obnavljajo zahvaljujoč tej beli odeji. Po njej drsiš na različne načine, hodiš, drsaš in veselje najmlajših okuži tudi odrasle. Upanje postane tudi to, da lahko doživimo to sezono na snegu, preden nas tudi ta zapusti in ponovno razkrije drugačen svet, v katerem bi lahko in znali gledati v prihodnost boljšega sveta.