Ljudje z gora

V gorah si v neposrednem stiku z naravo, moraš jo imeti rad in jo spoštovati, če želiš, da narava spoštuje tebe. To ljudje iz gora vedo že od nekdaj, utrjeni in delavni sobivajo z gozdovi in vrhovi, ki ti, čeprav v tišini, govorijo.

Dolomiti so neprecenljivo darilo, turizem jih je naredil dostopne vsem, ki si to želijo, vedno podarjajo čustva, ki ti ostanejo v srcu.

Kot knjiga, ki jo počasi listaš, bi lahko šli proti prihodnjim stranem, ki jih še nismo napisali, ali pa se vrnili na že napisane strani in razmišljali o tem, kar je bilo.

Spomnili bi se, kako smo v odsotnosti žičnic hodili navzgor s smučmi in kožami, nato pa se spuščali v dolino po manj obljudenih poteh: fizična vadba, ki je utrjevala tudi duha in jo je vsakdo doživljal po svojih zmožnostih. Potrebna sta bila trud in žrtvovanje, a to nas je naučilo, da brez žrtvovanja (vzpon) ne moreš dobiti prave nagrade (spust).

Če je bilo to alpsko smučanje nekoč, je podobno veljalo tudi za tisto, kar je danes tek na smučeh, ki je bil nekoč eno z alpskim smučanjem. Dva kosa lesa na nogah in si se poganjal, zdaj imamo boljše, lahko gremo skozi gozdove z manj napora in več varnosti. In po gozdovih lahko hodimo s krpljami na nogah, s snežnimi čevlji, lahko hodimo po visokem snegu in dosežemo cilje, ki so pozimi prava čarovnija.

A ne pozabimo enega izmed zgodovinskih pripomočkov, sani. Še danes se veliki in mali z veseljem spuščajo po dolgih in kratkih poteh, nepozabni trenutki za najmlajše.

Lahko bi še dolgo nadaljevali, da bi razumeli, koliko nam lahko gora da, in morda še več v težkih trenutkih, ko se moramo odreči določenemu udobju in privilegijem, na nas je, da znamo razumeti, kaj nam življenje ponuja: čist zrak in velika lepota, to ljudje iz gora dobro vedo.